Pevski zbor ob praznovanju na dan svoje zavetnice

SVETA CECILIJA

Cecilija je zahodnemu svetu podarila eno najlepših pripovedi o svetnikih. Po legendi je Cecilija pripadala rimski plemiški družini Cecilijev. Že v otroških letih ji je krščanska vera, kljub silnemu preganjanju kristjanov, toliko pomenila, da se je na skrivnem zaobljubila Jezusu. Medtem je odrasla v lepo dekle in se morala na ukaz staršev poročiti s poganskim mladeničem Valerijanom. Na poročno noč je Cecilija priznala možu, da je zaobljubila večno zvestobo in čistost Bogu ter da ji bo Gospodov angel stal ob strani. Ko je Valerijan zahteval, da bi smel videti angela, mu je Cecilija razložila, da to ni mogoče, dokler ga papež ne krsti. Valerijan ji je kmalu ustregel in prejel zakrament krsta. Ko se je vrnil k Ceciliji, je zagledal svojo mlado ženo, kako od angela prejema rože. To doživetje in velika prepričevalna moč, ki je sijala iz Cecilije, sta tako pretresli Valerijana, da je kmalu postal eden najbolj vnetih kristjanov in je spreobrnil tudi svojega brata Tiburcija. Cecilija, Valerijan in Tiburcij so dan in noč skrbeli za preganjane kristjane v Rimu, tolažili so zaprte v ječah in pokopavali usmrčene. Nobena grožnja jih ni mogla odvrniti od tega njihovega dela. Usoda pa je vendarle grozovito udarila: Valerijana in Tiburcija so prijeli in na ukaz prefekta Almahija obglavili. Ko je Almahij iskal premoženje obeh mučencev, je naletel na Cecilijo, ki se mu je neustrašno postavila po robu in priznala, da je kristjanka. Razdražen zaradi tolikšnega poguma in vztrajnosti, jo je Almahij v lastnem kopališču dal vreči v vrelo vodo. Ceciliji vrela voda ni prišla do živega, kar je Almahija tako začudilo in razjezilo, da je ukazal naj Cecilijo obglavijo. Tudi po trikratnem poskusu obglavljenja je ostala živa. Težko ranjena je še tri dni ležala v svoji hiši, kjer je služinčadi in revežem podarila vse svoje premoženje, sama pa po treh dneh bolečin in ponovnega poskusa uboja, umrla. To je bilo 22. novembra leta 230. Papež Urban je njeno truplo pokopal v Kalistovih katakombah v Rimu. Njeno hišo v rimskem predelu Trastevere je posvetil v cerkev, ki sojo po 100 letih tudi resnično preuredili v cerkev. Leta 822 so v katakombah našli Cecilijino truplo in ga prenesli v njeno cerkev. Več kot 700 let kasneje so krsto odprli in našli v njej nespremenjeno Cecilijino truplo: nagnjeno na stran, z obrazom obrnjenim navzdol ter iztegnjenimi prsti. Stefano Maderna je ta ganljivi prizor ovekovečil s svojim marmornatim kipom. Sveta Cecilija spada med najbolj priljubljene ljudske svetnike. Ime Cecilija je bilo nekoč eno najpogostejših dekliških imen. Izbrali so jo tudi za zavetnico glasbenikov in izdelovalcev inštrumentov. Sveto Cecilijo, njeno življenje in mučeništvo so umetniki pogosto upodabljali. Najprej so jo upodabljali s knjigo, rano na vratu ali palmo, od 15. stoletja dalje pa z orglami ali violino.