Letošnje župnijsko romanje nas je vernike župnije sv. Martina na Hajdini, peljalo v nekaj cerkva naše prestolnice.

Jutranjo mašo smo opravili v cerkvi sv. Štefana v Štepanjskem naselju, kjer nas je prijazno sprejel br. Matej Štraus. Seznanil nas je z bogato zgodovino cerkve, samostanom kjer prebivajo še štirje bratje kapucini in ki je še posebno poznana po svoji človekoljubni dejavnosti, saj delavci Karitas že 25 let skrbijo za topel obrok vseh pomoči potrebnih. Prav tako se ponašajo z bogato samostansko kapelo in relikvijami sv. Leopolda Mandiča.

Na robu mestnega jedra stoji ena najlepših biserov ljubljanskih cerkva, cerkev sv. Petra. Posebno smo se razveselili srečanja z našim rojakom, domačinom p. dr. Andrejem Šegula. Cerkev ki se ponaša s 1200 letno zgodovino, je včasih obsegala 50 današnjih župnij, prestala turške vpade, potrese in druge nevšečnosti. Ponaša se z neštetimi dragocenosti baroka, posebno slike sv. Družine, katere original je shranjen v Narodni galeriji. Veliko zaslug za ohranitev današnjih dragocenosti pripisujejo škofu Tomažu Hrenu, saj je poskrbel za restavriranje dragocenih slik.

Naslednja je bila cerkev, kjer je sedež ljubljanskega škofa, stolnica, ki je posvečena sv. Miklavžu. Župnik Roman Starc nam je prijazno spregovoril o pomembnih dragocenostih te, najprej gotske, pozneje pa baročne lepotice. Posebnost je tudi dvoje vhodnih vrat, ljubljanskih in slovenskih z upodobitvijo šestih ljubljanskih škofov. Znamenite so tudi orgle in kip Marije Pomagaj iz Brezij.

Nato smo se sprehodili do ljubljanskega bogoslovja, saj nas je poleg farnega župnika Marijana Fesla, spremljal pri nas na enoletni praksi tudi bogoslovec Primož Lorbek. Ravnatelj Peter Kokotec nas je po stopnicah in hodnikih pripeljal v srce hiše – v kapelo. Že napis na vratih bogoslovja, da je to hiša modrosti in kreposti, nam pove, kako vzgajajo in kaj pričakujejo od njenih učencev. O pomenu poslikav na steni nas je seznanil kar Primož, prav tako pa tudi o življenju in urniku bogoslovja. Imeli smo tudi čas obiskati prvo javno znanstveno knjižnico, ki se poleg dragocenosti knjig, ponašajo tudi z neprecenljivimi baročnimi freskami italijanskega mojstra Giulia Quaglia.

V cerkvi Marijinega Vnebovzetja pri Tromostovju nas je pričakal p. Ambrož Mušič. Da je cerkev doživela burno zgodovino, saj je bila zunaj ljubljanskega obzidja, smo izvedeli iz pripovedovanja gostitelja. Od leta 1784 v njej prebivajo frančiškani. V samostanu je živel tudi pesnik Valentin Vodnik. Zraven je tudi bogata samostanska knjižnica in druge največje orgle v Sloveniji.

Pot nas je peljala do Plečnikove lepotice v Šiški. Župnik p. Gregor Kos nas je opozoril na posebnosti te cerkve, kjer ni stroge ločitve prostora med duhovniki in verniki in ravni strop, ki ni običajen za cerkve. Črni in beli marmor dajeta posebni čar notranjosti cerkve. Odpeljal nas je tudi v zimsko kapelo Matere božje in nas opozoril na posebnost krstnega kamna v kapelici s podobami vinske trte.

Frančiškan p. Regalat Razbočan nas je pričakal v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom, ki je prav tako Plečnikova mojstrovina. Opozoril nas je na zvonik, ki je delo Staneta Bitenca in slike mojstra Kregarja.

Večernice smo opravili v Dravljah, kjer poleg stare cerkve sv. Roka, stoji cerkev Kristusovega učlovečenja. P. Primož Jakob nas je opozoril na prelepe mozaike mojstra Rupnika, posebno krstilnico, križev pot, pospremil pa z besedami, da bodimo veseli, da nosimo v sebi vero in jo kot kristjani ponesimo v svet.

Zapisala: Frančka Cartl

Foto: Primož Lorbek