»Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.« (1 Kr 16,34) Ta Božja beseda me spremlja ob misli na letošnjo zahvalno nedeljo, ko se želimo z vsem srcem zahvaljevati Bogu in tudi drug drugemu. Hvaležnost ni beseda, je človekova drža, način življenja, ki krepi vero in plemeniti naše medsebojne odnose, s tem pa tudi zelo razodevamo svojo notranjost.

Morda se komu zdi samo po sebi umevno, da mora vse imeti, da ima do vsega tega pravico, da mu vse pripada, zato se ob tem sprašuje, zakaj bi se sploh moral zahvaljevati. Letošnje leto je nekaj posebnega, ko ob tem nevidnem covidu-19 doživljamo svojo nemoč in ranljivost. Hkrati pa ob tem doživljamo plemenitost mnogih dobrih ljudi in človeško srce skoraj ne more drugače, kot da reče hvala za vsako pomoč, naklonjenost, za vsak dar, pa četudi je ta v prijazni podaritvi preproste, a dragocene zaščitne maske, razkužila ali kakršnega koli daru. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem, ki ste v tistih prvih tednih covida-19 v naši domovini poklicali in povprašali, če kaj potrebujemo, in nam na različne načine radi pomagali.

Zahvalna nedelja je priložnost, da se kot vaš pastir zahvalim vsem sodelavcem: članom župnijskih pastoralnih svetov, gospodarskih svetov, cerkvenim ključarjem, pevcem, bralcem, katehetom, vsem, ki skrbite za urejenost in čistočo naših cerkva, še posebej vam, ki vsak teden čistite in krasite naše cerkve, in vsem, ki na neviden način pomagate in molite za naše župnije. Hvala za skrb za urejenost župnišč ter za pomoč in oporo duhovnikom, s tem pa hvala za vse darove za svete maše, ki jih izročate svojim duhovnikom.

Hvala za vse nabirke, darove in prispevke za potrebe naših župnijskih skupnosti. Brez teh darov ne bi mogli opravljati svojega osnovnega poslanstva, ki je oznanjevanje evangelija, kateheza in podeljevanje zakramentov ter priprava in izobraževanje župnijskih sodelavcev, ki so velika opora in nujnost pri župnijskem poslanstvu. Seveda pa so vaši darovi nujno potrebi za vzdrževanje naših lepih cerkva in potrebnih župnijskih prostorov.

Hvala tudi za nabirke in darove, s katerimi pomagate nadškofiji, da lahko opravljamo svoje poslanstvo. Že nekaj let je naše delovanje povsem odvisno od vaših darov. S tem se vsi še bolj zavedamo odgovornosti in si prizadevamo, da bi bila naša služba v dobro vseh. Tokrat bi se rad še posebej zahvalil za vaše razumevanje in dobroto, ki ste jo izkazali ob lanski »namenski nabirki« za ureditev ogrevanja zgradbe nadškofije in pripadajočih prostorov. Naj bo ta zahvala tudi prošnja za letošnjo »namensko nabirko«, ki je na eno izmed nedelj v mesecu novembru in bo namenjena za tekoče delovanje nadškofije. Hvala tudi za nabirke, ki jih nadškofija posreduje naprej, to so: misijonska nabirka, dar za MIVO, Petrov novčič, Božji grob, nabirka in darovi za Karitas ...

Vam, dragi duhovniki, se zahvaljujem za oddane binacije in trinacije, za mašne intencije, za vaše prostovoljne darove, ki so izraz naklonjenosti in dobrote, za darove za duhovniški solidarnostni sklad ter sprotno plačevanje prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje.

Posebej pa se želim zahvaliti za vaše veliko zaupanje in velikodušnost, za molitve in razumevanje. Tako sem hvaležen za vso duhovno podporo, za pogovore in vsakršno pomoč. S temi besedami zahvale vas vabim, da bi vsak na svoj način iskali pota evangelizacije in se zmogli dobremu Bogu zahvaljevati prav za vse, tudi za razne preizkušnje, ki naj nam pomagajo k še večjemu zaupanju v dobrega Boga.

msgr. Alojzij Cvikl DJ nadškof metropolit