Župnijsko romanje

Z vsakoletnim župnijskim romanjem, smo si farani Hajdine, skupaj s svojim župnikom, naddekanom Marijanom Feslom, ogledali že velik del Slovenije in cerkva posejanih po naši lepi domovini. Letos nas je radovednost peljala pod okrilje Savinjskih alp.

Prvi postanek na naši romarski poti je bil v cerkvi sv. Jurija v Mozirju, kjer smo imeli sv. mašo. Cerkev je omenjena že leta 1241 in spada tako kot vse ostale cerkve, ki smo si jih ta dan ogledali, v gornjegrajsko dekanijo in celjsko škofijo. S sprehodom po Mozirskem gaju, smo si »napasli« oči in napolnili baterije za vroč in naporen dan.

Župnik Franci Kopše, nas je poučil o zgodovini mogočne in pomembne cerkve v Nazarjah, kjer je bila naša naslednja postojanka. Sezidana je bila že leta 1624 kot izpolnitev zaobljube ob čudežni ozdravitvi. Ponašajo se s prvo kopijo Loretske kapele. V samostanu, ki je bil zgrajen nekaj let pozneje, so frančiškani vsa leta opravljali pomembno izobraževalno in kulturno poslanstvo. Z veliko zgodovinsko vrednostjo se ponaša tudi bogata samostanska knjižnica. Tukaj hranijo dragocene spise iz 13. in 14. stoletja, dela Martina Lutra, Jurija Dalmatina in prevod Svetega pisna v šestih jezikih iz leta 1508. V samostanski kapeli so nas z lepo pesmijo in molitvijo navdušile sestre klarise. Ob pogostitvi in sproščenem pogovoru, smo zvedeli veliko o njihovem načinu življenja. Priporočili smo sebe in svoje bližnje v molitev in odhiteli v cerkev sv. Kancijana v Rečico ob Savinji.

V romanski cerkvi v Radmirju, ki je posvečena sv. Frančišku Ksaverju, nas je sprejel msgr. Jožef Vratanar. To je tudi prva romarska cerkev, ki je bila posvečena v času Marije Terezije. Poleg glavnega oltarja, ki je iz časa visokega baroka, se ponašajo tudi z bogatimi stranskimi oltarji. Navdušila nas je zakladnica okrog 250 let starih mašnih oblačil, ki so jih takrat sprejeli kot zahvalo in darilo znanih osebnosti.

Cerkev sv. Elizabete v Ljubnem ob Savinji, so gradili od leta 1235 do 1308. Da tukaj hranijo freske stare 500 let, nam je povedal župnik Martin Pušenjak. Pohvalil je sodelovanje z občino in vsemi občani.

Obiskali smo tudi cerkev sv. Lovrenca v Lučah. V pozno-gotski cerkvi v Solčavi, ki je posvečena Devici Mariji, smo opravili večernice.

Rahlo utrujeni, a zadovoljni ob spoznanju, da je v Sloveniji prava zakladnica lepih cerkva, za katere vzorno skrbijo duhovniki skupaj z verniki, smo se odpeljali proti domu.

Zapisala:

Frančka Cartl